PROJEKT PREDVIDEVA ENO NOVO NAGRADO ALDO KLODIČ
K razvoju glasbe na Videmskem, nastanku glasbenih skupin pa tudi ohranitvi domačih narečij je nedvomno veliko prispeval Senjam beneške piesmi, pravi festival beneške glasbe, ki ga je pred že več kot 40 leti začelo prirejati Kulturno društvo Rečan.
Takrat so še zelo mladi člani društva iskali način, da bi še bolj utrdili rabo svojega narečja. Pomislili so, da je pesem najbolj privlačna govorica tudi za mlade ljudi. Tako so leta 1971 priredili prvi Praznik beneške piesmi, kot smo ga najprej imenovali.
Besedilo pesmi je moralo biti obvezno v narečju ali slovenščini, kar se tiče glasbe, pa ni bilo posebnih določil.
Tudi danes, Senjam beneške piesmi je festival s katerim si organizatorji želijo dati mladim možnost, da preko svoje ustvarjalnosti okrepijo znanje slovenskega narečja. Pa skrita želja je tudi, da se istočasno ustvari tudi pesmi, ki so nekako izraz okolja. Kaj to pomeni je zelo težko vprašanje.
Naše društvo smatra, da odgovor dobimo v način izražanja Alda Klodiča, ki je bil kot znano glavni pobudnik te prireditve. Kot avtor pesmi se je vedno skličeval na določene principe. Besedilo je moralo biti vsebinsko povezano z okoljem, v katerem živimo, z njegovimi težavami ali posebnostimi, z njegovo zgodovino in tako naprej. Tematike pa so lahko bile tudi tiste najbolj aktualne, čeprav vse gledane iz zornega kota človeka, ki živi te kraje in jih ima rad. Jezik je bil enostaven in direkten, a bogat z izrazi, ki dajejo narečju tisto neprimerljivo posebnost. Verzi pa so bili kratki in napisani v rimah, kot je navadno za ljudsko pesem. Na drugi strani je bila glasba melodična in spevna in gotovo intimne narave. Zato so bili akustični instrumenti najbolj primerni za njihovo izvedbo. In med temi je gotovo bil zvok harmonike tisti najbolj priljubljen, čeprav ni bil edini. Poleg tega je tudi ritem igral glavno vlogo: polke ali valčki so gotovo imeli najdaleč večjo prednost.
V zadnjih izvedbah Sejma beneške piesmi so organizatorji zabeležili velike napredke bodisi iz tehničnega vidika kot z vključevanjem novih mladih sil, medtem ko iz jezikovnega vidika, s posebnim poudarkom na narečje, se je nekaj zataknilo.
Zato se je društvo odločilo, da bi bilo dobro nadgraditi avtorje in pesmi, ki so nekako izraz tega, kar so Aldo Klodič in tudi drugi delali. Za prihodnjo izvedbo festivala bi želeli organizirati dodaten poseben večer namenjen tej zvrsti pesmi tudi z željo, da bi ne izgubili tisti del publike, ki ne mara preveč lahke in hrupne glasbe.
K navadnim dvanajstimi bi želeli snemati na cd še desetino bolj tradicionalnih pesmi in hkrati ustanoviti posebno “Nagrado Aldo Klodič”, ki naj bi podpirala pisanje novih komadov po zgoraj navedenih principih.
Capofila: Kd Rečan Aldo Klodič
Partner: ISK, Circolo di cultura Ivan Trinko, Associazione giovanile Beneške korenine, Associazione Liwstock, Associazione culturale Museo della gente Val Resia, ZSKD